Profesionalni nogometaš ne more postati vsak, čeprav zna velika večina ljudi na svetu brcniti žogo. Postati profesionalni nogometaš oziroma športnik so sanje skoraj vsakega najstnika, a uspe le redkim. Tako je tudi v Sloveniji. Na drugi strani pa se status profesionalnega nogometaša, na ravni slovenskega profesionalnega nogometa ne ceni, oziroma je mnenje splošne javnosti o nogometaših preskromno, premalo samozavestno, premalo ponosno in včasih tudi podcenjevalno. Ob vnovičnih uspehih posameznikov pri nas in v tujini, ko nekateri nogometaši dosegajo že vidne vloge v tujih klubih in ob vnovičnih uspehih reprezentance, se je popularnost nogometa zopet dvignila, vendar bolj na mednarodni ravni.

Vprašanja, kaj vse lahko družbi ali lokalni skupnosti prinese profesionalni nogometaš, niso bila v Sloveniji nikoli resno zastavljena. Nihče se ni nikoli popolnoma postavil v vlogo nogometaša. Včasih
postane monotonost treningov in tekem moteča, zato začne vsak nogometaš iskati svoje možnosti zapolnitve prostega časa in svoje poti pri izobraževanju ter iskanju odgovora na vprašanje, kaj početi po končani karieri. Škoda je praznih tribun na novih slovenskih stadionih, škoda je, da vse več otrok sedi za računalniki in da je problematika negibčnosti otrok v Sloveniji vse večja. Škoda je, da nogometaši niso stalnica na družabnih straneh časopisov, da bi nosili status pomembnih akterjev družbeno odgovornih aktivnosti ali drugih akcij, kot to počnejo njihovi kolegi v tujini.

Vse to je mogoče spremeniti s pomočjo usmerjene komunikacije in vpetosti kar najširše javnosti. Šport, in s tem tudi nogomet, se lahko s takšnim načinom zoperstavi drogam, alkoholu in drugim škodljivim družbenim vplivom. Seveda ne takoj, temveč počasi in zanesljivo ter predvsem sistematično načrtovano.

Povezanost klubov z lokalno skupnostjo

Združenje nogometnih prvoligašev Slovenije predstavlja pomembnega partnerja, tako pri začetnih, kot tudi nadaljnjih aktivnostih v projektu. Sodelovanje z NZS, sodniško ter trenersko organizacijo, pa bi projektu »Za dobro nogometa« še dodatno dvignilo ugled. Nadejamo si, da se bo povprečna gledanost slovenske nogometne lige, s tradicionalnim ponavljanjem/ izvajanjem projekta povečala, kar si slovenski nogomet glede na vedno boljšo infrastrukturo, tudi zasluži. Prav tako si želimo, da začne okolica ceniti in živeti ter se družiti z nogometaši, saj si z odrekanjem, delom, pripadnostjo in načinom življenja to vsekakor zaslužijo.

Projekti, ki dvigujejo profil nogometa v družbi in izboljšujejo status ter javno podobo nogometašev na ta način povečujejo povezanost klubov z lokalno skupnostjo ter posledično povečujejo obisk (dokaz, da nam na dolgi rok lahko uspe je angleški nogometni klub Manchester City, ki je imel preden je izpadel v tretjo ligo povprečno gledanost 33.000 gledalcev, v tretji ligi pa 29.000).