Darovanje organov in tkiv za namen zdravljenja s presaditvijo je eno najbolj humanih dejanj v civilizirani družbi. Darujemo lahko po smrti ali za časa življenja, kadar z darovanjem ne ogrožamo svojega zdravja. Z organom ali tkivom, ki ga darujemo po smrti, lahko ohranimo življenje hudo bolni osebi ali spremenimo način življenja v bolj kakovostno pri bolnikih, katerih življenje je odvisno od zdravljenja z dializo. Darovanje po smrti je pogosto povezano z nenadnim dogodkom, ob katerem niti sorodniki ne vedo za opredelitev umrle osebe do darovanja. Zato je zelo pomembno, da se, glede darovanja po smrti opredelimo za časa življenja in s to odločitvijo seznanimo naše bližnje.