Trenutna ocena
Nogometna zveza Slovenije je organizacija, ki že 90 let bdi nad slovenskim nogometom. Med glavne uspehe v tem času štejeta dve uvrstitvi članske reprezentance na svetovno (2002 in 2010) in ena na evropsko prvenstvo (2000). Kljub temu, da se delo NZS ponavadi v splošni javnosti ocenjuje preko slovenske članske reprezentance, pa je jedro delovanja osrednje slovenske nogometne organizacije precej globlje in širše.
Med poslanstva NZS namreč sodi skrb za razvoj in širjenje nogometa v Sloveniji, izobraževanje nogometašev, sodnikov, trenerjev in ostalih strokovnih delavcev, pa sodelovanje z vsemi organi in organizacijami, ki lahko prispevajo k razvoju športa in nogometa, spodbujanje nogometne igre v duhu fair playa, preprečevanje vseh oblik nedovoljene diskriminacije. V zadnjih letih je NZS z uspešno vpeljanim sistemom licenciranja nogometnih klubov vnesla večji red in transparentnost tudi na klubsko področje, kar je samo NZS še dodatno utrdilo kot stabilno in transparentno organizacijo.
NZS trenutno aktivno sodeluje v socialnem dialogu s SPINS. Z uvedbo standardne pogodbe o profesionalnem igranju nogometa v Sloveniji in neodvisne arbitraže je storjen velik korak naprej v odnosu med SPINS in NZS.
NEODVISNA ARBITRAŽA PO STATUTU NZS
Trenutno stanje
Zahteva:
Ustanovitev neodvisne arbitraže NZS v skladu z okrožnico FIFA 1010, pravilniki FIFA ter točke 2.2 MoU (Sporazuma o sodelovanju med FIFA in FIFPro, z dne 2. 11. 2006). Sprejeti je potrebno tudi poslovnik arbitraže NZS, ki povzema določbe pravilnika FIFA o delovanju FIFA DRC.
V decembru 2018 so se na konstitutivni seji zbrali člani Arbitraže NZS je , ki bo v prihodnje pristojna za reševanje sporov iz pogodbenega razmerja med igralci in nogometnimi klubi, v sporih iz pogodbenega razmerja med trenerji in nogometnimi klubi, v sporih v zvezi z odškodnino zaradi neupravičenega odstopa od pogodbe ter nadomestilom za vzgojo in usposabljanje igralca med nogometnimi klubi.
Namen nogometne arbitraže je zagotoviti hitrejše in športnim specifikam prilagojeno razreševanje premoženjskih sporov.
Arbitražni plenum sestavljajo Irena Ilešič Čujovič, Matija Testen, David Miran Kenda, Jože Kreševič, Tine Šrot, Aleš Sevšek, Domen Neffat, Janez Pejovnik in Tomaž Ilešič. Vsi arbitri imajo univerzitetno izobrazbo pravne smeri ter izkušnje na področju športnega prava.
Člani Arbitraže NZS bodo na naslednji seji sprejeli še poslovnik o delovanju arbitraže, ki bo podrobneje opredeljeval notranjo organizacijo in delo arbitraže ter predlagali določene spremembe obstoječega pravilnika. Z uveljavitvijo reševanja sporov med nogometnimi deležniki pred neodvisnim in strokovnim arbitražnim organom NZS izpolnjuje eno od temeljnih zahtev iz memoranduma o sodelovanju med vsemi nogometnimi deležniki na ravni članic UEFE.
Imenovanje arbitrov je potekalo po principu izbire le-teh s strani vseh deležnikov v nogometu, in sicer je svoje tri kandidate predlagal sindikat SPINS, torej nogometaši, trije arbitri so bili predlagani s strani klubov (Komisije za profesionalni nogomet NZS), trije pa s strani krovne organizacije, Nogometne zveze Slovenije.
PREHOD NA DELOVNA RAZMERJA
Trenutno stanje
Zahteva:
Dolgoletna prizadevanja sindikata SPINS so z uvedbo enotne pogodbe o igranju nogometa v Sloveniji končno dosežena. Omenjena pogodba, ki je nogometnim klubom na voljo v delovnopravni in civilnopravni različici, tudi po zaslugi sindikata, na primeren način ščiti statusne pravice nogometašev.
V okviru socialnega dialoga v nogometu med relevantnimi deležniki (igralci, klubi, lige in nacionalne zveze) so se izoblikovali osnovni kriteriji in zahteve, ki morajo biti vsebovani v pogodbah med nogometnimi klubi in igralci, z namenom, da se poenoteno uredijo pogodbena razmerja med pogodbenimi strankami.
V zvezi z navedenim je Izvršni odbor NZS na svoji seji dne 19. junija 2018 sprejel sklep o implementaciji enotne pogodbe o igranju nogometa za vse profesionalne pogodbe med nogometnimi klubi, ki nastopajo v tekmovanjih NZS in profesionalnimi igralci nogometa.
Enotna pogodba o igranju nogometa vsebuje vse bistvene vsebine, ki jih zahteva UEFA in ki posledično pripomorejo k zagotovitvi varnega ter stabilnega okolja v katerem delujejo nogometni klubi in nogometaši. Pogodbo morajo od 1. julija 2018, pri sklepanju pogodb z igralci, obvezno uporabljati vsi klubi, ki z nogometaši sklepajo profesionalne pogodbe, ne glede na rang tekmovanja v katerem nastopajo.
V skladu z Zakonom o športu (ZSpo-1) se delo v športu lahko opravlja na podlagi civilnopravne pogodbe ali delovnopravne pogodbe, zato je v primerih, ko sta nogometni klub in igralec soglasna, da sklepata delovno razmerje, v skladu z določili ZSpo-1 in Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) pripravljena ustrezno prilagojena oblika enotne pogodbe o igranju nogometa.
Obstoječe pogodbe med nogometnimi klubi in igralci morajo biti usklajene z enotno pogodbo o igranju nogometa do 1. julija 2019.
GARANCIJSKI SKLAD/FOND
Trenutno stanje
Zahteva:
Ustanoviti se mora Garancijski sklad/fond, ki bi zaščitil prejemke nogometašev prve in druge slovenske nogometne lige v primeru, da nogometni klub ne izpolnjuje pogojev licenciranja in posledično ugasne, oziroma kadar nogometni klub v celoti ne izpolni svojih obveznosti iz pogodb do igralcev.
Tu govorimo o načelu solidarnost med akterji v slovenskem nogometu, ki bi preprečila izgubo ugleda nogometa kot panoge vsakič, ko pride do spora zaradi plačilne nediscipline. Gre pa tudi za pogodbeno zavezo nogometnih klubov do neposrednih proizvajalcev ter pravno in moralno zavezo NZS, ki je s sistemom licenciranja uvedla stroge pogoje za nastopanje v tekmovanjih NZS, ni pa poskrbela za ‘safety net’, torej na zaščito nogometašev v primeru, ko klub zaradi neizpolnjevanja kriterijev licenciranja preneha obstajati. V sklad bi prispevali v enakem deležu klubi 1. SNL in SPINS ter sorazmerno manj klubi 2. SNL, največji delež pa prispevala NZS.
Vodstvo Sindikata profesionalnih igralcev nogometa Slovenije, se je po dolgih letih čakanja in prepričevanj socialnih partnerjev na področju nogometa odločilo, da samostojno ustanovi »garancijski sklad«, v upanju da bodo pri financiranju sklada sodelovali tudi ostali deležniki.
V prvem letu delovanja sklada, bo sindikat SPINS zagotovil sredstva iz lastnih rezerv, z rebalansom proračuna za tekočo tekmovalno sezono. V primeru insolventnosti športnega društva bo tako članom sindikata na voljo 100.000,00 EUR, višina sredstev pa se bo vsako leto povečevala. Pravico do sredstev iz sklada imajo izključno člani SPINS, in sicer pod enakimi pogoji, kot to veleva Pravilnik SPINS o pravni pomoči, torej da imajo nogometaši podpisane pristopne izjave in poravnano članarino v začetku tekmovalne sezone oziroma najmanj šest mesecev pred uveljavljanjem te pravice.
Znesek v skladu se lahko poveča tudi v primeru pozitivnega dogovora o enakovrednih vložkih v sklad, s klubi oziroma Nogometno zvezo Slovenije, s katerimi že nekaj let potekajo pogovori.
Plačilna nesposobnost klubov in posledično neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti je nedopusten pojav, s katerim se nogometaši v zadnjih letih srečujejo vse bolj pogosto. Vpliv gospodarske krize in neprimerno razpolaganje s sredstvi ter neupoštevanjem načel dobrega upravljanja ("good governance"), nogometne klube nemalokrat porinejo v finančne težave. Nedopustno je, da v slovenskem nogometu, kjer naj bi sistem licenciranja ohranjal za nogometaše zdravo finančno okolje, le ti postajajo žrtve finančnih problemov in plačilne nediscipline klubov.
Tudi nedavna odločitev upravnega odbora NK Zavrč le potrjuje nujnost uvedbe garancijskega sklada. Omenjeni klub je bil namreč v preteklih dveh sezonah v Sloveniji edini, kjer je moral sindikat v uradnih postopkih posredovati pri sporih z nogometaši. Sicer poznamo kar nekaj primerov iz preteklosti, ko so nogometni klubi zašli v težke finančne probleme, nogometaši pa ostali brez nekajmesečnih prihodkov, s čimer je bila ogrožena celo njihova socialna varnost. Primeri nogometnih klubov Drava Ptuj, Primorje, NK Nafta, NK Mura05, ND Gorica in NK Rudar Velenje jasno kažejo, da so nogometaši v Sloveniji s statusom poklicnega športnika, ki je sicer v nasprotju z Zakonom o delovnih razmerjih, popolnoma nezaščiteni oziroma socialno ogroženi, saj so kljub neizpolnjevanju pogodbenih obveznosti kluba primorani plačevati visoke mesečne prispevke državi. Sindikat SPINS je v navedenih primerih svojim članom že izplačal preko 200.000,00 EUR solidarnostne pomoči.
Izključni namen ustanovitve »garancijskega sklada« je prav poravnava obveznosti iz naslova pravic nogometašev in trenerjev v primeru insolventnosti nogometnih klubov. Uvedbo "garancijskega sklada" predvidevajo tudi smernice FIFPro, UEFA in FIFA, predvsem v okviru spodbujanja politike finančnega fair playa v posameznih državah in upoštevanja načel dobrega upravljanja ("good governance").
Ponovno apeliramo na vse deležnike v nogometu, da je sprejetje tovrstne rešitve nujno za ugled in obstoj zdrave konkurence ter svetle prihodnosti slovenskega nogometa.
SPREMEMBE PRAVILNIKA O STATUSU IGRALCEV
Trenutno stanje
Zahteva:
Prizadevanja za popoln prenos vseh pravil Pravilnika o statusu in registraciji FIFA v pravilnike NZS, so stara kot sam sindikat SPINS. Zaščita, ki jo FIFA ponuja pri sporih z mednarodnim elementom, mora veljati tudi na ravni nacionalnih zvez, kot je NZS.
Naj na začetku spomnimo, da mora imeti s presečnim datumom 1. 7. 2019 vsak profesionalni nogometaš s klubom sklenjeno pisno pogodbo, v obliki enotne pogodbe o profesionalnem igranju nogometa v Sloveniji, kar je po novem izrecno zapisano tudi v 16. členu PRSI.
17. člen PRSI narekuje, da mora pogodba vsebovati obveznosti pogodbenih strank, kot jih narekuje enotna pogodba o profesionalnem igranju nogometa. Pogodbena določila, ki klubu dajejo dodaten čas za plačilo že zapadlih pogodbeno dogovorjenih zneskov (t. i. obdobja odloga), so nična. Če pa so takšna obdobja odloga dogovorjena v kolektivni pogodbi, veljavno sklenjeni med delodajalci in predstavniki delavcev skladno z zakonodajo, so ta določila veljavna in pravno zavezujoča.
22. člen PRSI navaja nov razlog za odpoved pogodbe iz utemeljenih razlogov. Ob vsakem neprimernem ravnanju pogodbenika, katerega namen je sopogodbenika prisiliti k preklicu ali spremembi pogojev pogodbe, ima sopogodbenik (igralec ali klub) pravico odpovedati pogodbo iz utemeljenega razloga. Odpoved pogodbe iz utemeljenega razloga zaradi zapadlih plač je vsebina 23. člena PRSI in govori, da če klub igralcu nezakonito ne izplača vsaj dveh mesečnih plač (torej najmanj 30 dni) do roka njunega plačila, se šteje, da ima igralec utemeljen razlog za odpoved svoje pogodbe, če je klub, ki je dolžnik, o tem pisno obvestil in mu dal vsaj 10 dnevni rok za poravnavo njegovih finančnih obveznosti v celoti. Kar zadeva prihodke igralca, ki ne zapadejo v plačilo na mesečni ravni, se upošteva sorazmerna vrednost, ki ustreza dvomesečnemu znesku. Zamuda pri plačilu zneska, ki je enak vsaj dvomesečnemu znesku, se ravno tako šteje za utemeljen razlog, zaradi katerega lahko igralec odpove svojo pogodbo, pri čemer pa mora ravnati skladno z določbo o obvestilu o odpovedi iz prejšnjega odstavka. Kolektivne pogodbe, veljavno sklenjene med delodajalci in predstavniki delavcev, lahko odstopajo od načel, določenih v prejšnjih dveh odstavkih tega člena.
Pomembna je tudi sprememba 24. člena, ki govori o odškodnini zaradi neupravičenega odstopa od pogodbe. Upoštevajoč merila izprejšnjega odstavka tega člena, se višina odškodnine določi na naslednji način, in sicer če igralec ni podpisal nove pogodbe po odpovedi svoje prejšnje pogodbe, je odškodnina praviloma enaka preostali vrednosti predčasno odpovedane pogodbe. Če pa je igralec v času odločitve že podpisal novo pogodbo, se vrednost nove pogodbe za obdobje, ki ustreza času, preostalemu pri predčasno odpovedani pogodbi, odšteje od preostale vrednosti predčasno odpovedane pogodbe (v nadaljevanju: zmanjšana odškodnina). Poleg tega je igralec ob predčasni odpovedi pogodbe zaradi zapadlih plačil poleg zmanjšane odškodnine upravičen še do zneska v višini treh mesečnih plač (v nadaljevanju: dodatna odškodnina). Ob izjemnih okoliščinah se dodatna odškodnina lahko zviša na največ šest mesečnih plač. Celotna odškodnina v nobenem primeru ne sme preseči preostale vrednosti predčasno odpovedane pogodbe.
Izvršni odbor NZS je na svoji 37. seji, dne 19. 6. 2019, sprejel spremembe in dopolnitve Disciplinskega pravilnika NZS (v nadaljevanju: DP NZS) in Pravilnika o registraciji in statusu igralcev (v nadaljevanju PRSI), ki so sedaj usklajene s FIFA pravilnikom o statusu in prestopih igralcev in Zakonom o športu ter podzakonsko ureditvijo.
MEMORANDUM O SODELOVANJU med SPINS in NZS
Trenutno stanje
Zahteva:
NZS smo posredovali mednarodno primerljiv predlog Memoranduma o sodelovanju (MoS) med SPINS in NZS, ki smo ga povzeli po nizozemskem, avstralskem in danskem modelu.
Memorandum predvideva obojestrensko medsebojno priznanje obeh partnerjev, ustanovitev posebne komisije nogometašev s pravico veta na sprejetje predpisov s strani organov NZS, ki vplivajo na pravice nogometašev. Nadalje uvaja sklenitev ustreznega nezgodnega zavarovanje za reprezentante, ustanovitev garancijskega fonda ter skupno sodelovanje pri pripravi in izvedbi vseh vrst projektov. Več na: http://www.spins.si/novice/7/predlogi_za_ureditev_odnosov_z_NZS.html
MEmorandum o sodelovanju še ni sklenjen, a pogovori potekajo.
PREDSTAVNIKI SPINS V ORGANIH NZS
Trenutno stanje
Zahteva:
SPINS zahteva glasovalne pravice v skupščini NZS ter mesto v izvršnem odboru NZS.
Po priporočilu Mednarodnega olimpijske komiteja naj bi vse njegove članice in vse nacionalne športne zveze omogočile sodelovanje športnikov pri odločanju v izvršnih odborih zvez. OKS je v Sloveniji to priporočilo že upošteval, kot tudi večina drugih športnih zvez, v evropskem nogometu npr. Anglija, Portugalska, Češka in Španija.
Iz zgoraj omenjenega sledi, da je SPINS upravičena do mesta v Izvršnem odboru NZS ter sedežev v skupščini NZS.
Predstavnikov SPINS ni v organih NZS.
ODPRAVA NADOMESTIL ZA AMATERSKE PRESTOPE
Trenutno stanje
Zahteva:
Pravica do združevanja je v Sloveniji ustavna pravica vsakega posameznika, zato je vsakršno omejevanje pravice do prostega včlanjevanja v društva, torej tudi v nogometne klube, protiustavno ter protizakonito. Prestopi amaterskih nogometašev bi morali biti prosti vsakršnih odškodnin.
34. člen ZŠpo-1 tako kot pravilo določa, da ima vsak športnik pravico prestopiti v drugo športno organizacijo, kar pomeni, da se mu prestopanja ne sme omejevati s kakršnim koli nadomestilom ali odškodnino, razen v primeru, ki ga določa sam zakon – torej, če je športnik starejši od 15 let in ima s športno organizacijo sklenjeno pogodbo, na podlagi katere prejema plačilo v višini najmanj bruto minimalne plače v Republiki Sloveniji. Pri čemer zakon določa še dodatno omejitev, da športna organizacija ne sme zahtevati nadomestila, če so dejanski stroški, ki jih krije športnik za pripravo in tekmovanja v uradnih tekmovalnih sistemih, višji od plačila, ki ga prejme po pogodbi s športno organizacijo.
Iz obrazložitve 34. člena izhaja, da se urejanje morebitnih nadomestil ali odškodnin, povezanih s prestopom športnika, v osnovi prepušča avtonomnim pravilom športnih organizacij. Zaradi zaščite športnikov pa se želi obenem preprečiti, da bi športna organizacija za primer prestopa finančno zavezala športnika, ki še ni star 15 let ali športnika, ki od športne organizacije ne prejema plačila vsaj v višini bruto minimalne plače. Urejanje razmerij do športnikov v zvezi s prstopom v ostalem delu, kot tudi urejanje razmerij športnih organizacij med seboj, je prepuščeno prostemu urejanju pri čemer so seveda tudi športne organizacije zavezane spoštovati splošna pravna načela oziroma pravni red.
Iz prakse sodišča Evropske unije (primer Oliver Bernard) tako izhaja, da pogojevanje prestopa s plačilom nadomestila za vzgojo športnika, omejuje prosto gibanje delavcev, pri čemer je sistem tako imenovanih nadomestil za vzgojo in s tem omejitev prostega gibanja lahko dopusten le, če je cilj omejitve legitimen (na primer spodbujanje zaposlovanja / profesionalnizacije in usposabljanja mladih športnikov). Se pravi v primeru, ko je proces vzgoje mladega športnika uspešno zaključen s podpisom profesionalne pogodbe.
Nogometna zveza Slovenije je v poletnem prestopnem roku, nogometnim klubom in medobčinskim nogometnim zvezam, poslala okrožnico v skladu s katero se nadomestilo za amaterje, starejše od 23 let, ne plača (57. člen PRSI). Nadomestila za prestope amaterjev, mlajših od 23 let, so določena v 52. členu Pravilnika o statusu in registraciji igralcev (PRSI), kjer so v členih od 53. do 60. navedene tudi dodatne določbe vezane na ta sklep (DDV, status reprezentanta, dokazila o vplačilu, izračun nadomestila, status kluba in igralca, matični klub itd.).
Poleg tega dodajajo, da v skladu s 34. členom Zakona o športu in interpretacijo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport glede prostega prehajanja športnikov med športnimi organizacijami, nogometni klubi ne smejo pogojevati izdaje izpisnice s plačilom nadomestila. Morebitno upravičenje do plačila nadomestila v primeru prestopa igralca/igralke mora stari klub uveljavljati v ločenem postopku pred organi NZS.
PRILAGODITEV NADOMESTIL ZA VZGOJO
Trenutno stanje
Zahteva:
Določbe pravilnika NZS o statusu in registraciji nogometašev (PRSI) so v delu, ki govori o vzgoji in usposabljanju igralcev in nadomestilu protizakonita ter v nasprotju s sodbo sodišča ES in jih je iz tega razloga potrebno odpraviti.
Pri sistemu nadomestil za vzgojo igralcev, ki ga na nacionalni ravni v EU zapoveduje le še peščica držav (nemško civilno sodišče je vsa nadomestila prepovedalo že leta 2009), se je tudi Sodišče ES primeru Olivier Bernard 16. marca 2010 jasno izreklo, da so sistemi, ki postavljajo morebitne omejitve pri prestopih poklicnih nogometašev dopustni le izjemoma in le v primerih, ko nadomestilo odraža realna vlaganja klubo v vzgojo nogometašev.
V Sloveniji ves sistem vzgoje nogometašev temelji na plačilu članarin staršev ter pomoči s strani lokalne skupnosti, zato vsakšne omejitve prestopov nogometašev mlajših od 23 let s strani NZS presegajo dopustnost izjeme, ki jo postavlja sodba Sodišča ES
NZS ni v ničemer pokazala pripravljenost, da bi nadomestila za vzgojo nogometašev ukinila ali vsaj prilagodila. Najbolj v nebo vpijoč primer neskladnosti pravilnika NZS (PRSI) s sodbo v primeru Oliver Bernard, so faktorji iz 54. člena, s katerimi se nadomestilo pomnoži glede na to, za katero reprezentanco so mladi nogometaši nastopali.
Navedeno dejstvo seveda nima nobene povezave s stroški kluba za njegovo vzgojo...
