Po nedopustnem dogodku, ki se je zgodil na tekmi 21. kroga državnega nogometnega prvenstva, med NŠ Mura in NK Maribor je pred dnevi potekal delovni sestanek deležnikov na področju preprečevanju nasilja na športnih prireditvah. Dogodka so se udeležili predstavniki Nogometne zveze Slovenije, strokovnjaki iz Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport in Olimpijskega komiteja Slovenije, nerazumljivo pa je, da na delovno srečanje niso bili povabljeni predstavniki žrtev huliganstva in tvorcev nogometne igre, nogometašev.
 
Aktivno iskanje sistemskih rešitev za preprečevanje nasilja na športnih prieditvah je v Sloveniji prisotno že vse od osamosvojitve, a na žalost vsi zakoni, podzakonski akti in pravila nacionalnih panožnih zvez niso dovolj učinkoviti, da bi prepoznali in preprečili tako ekstremne dogodke, kot smo mu bili priča v Murski Soboti. 
 
Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije od leta 2004, ko je postal polnopravni član svetovnega združenja nogometnih sindikatov FIFPRO, sodeluje pri raziskavah in drugih strokovnih aktivnostih na temo zagotavljanja varnega delovnega okolja nogometašev in vplivov deviantnih pojavov ter zlorab nad njimi. Zadnja velika raziskava na to temo, je bila s pomočjo organizatorjev tekmovanj, klubov, navijačev, Sveta Evrope, Mednarodne organizacije dela (ILO), organov kazenskega pregona in raziskovalcev objavljena v preteklem letu. 
 
Številni primeri iz nogometnega sveta kažejo na tesno povezanost med igralci in navijači, kar poudarja pogosto simbiotski odnos v klubskem in lokalnem okolju. Veliko število nogometnih tekem poteka brez groženj ali nasilja nad igralci, a zgodovinski trendi in odmevni incidenti v drugi polovici 20. stoletja v moškem nogometu kažejo, da še vedno obstaja diskurz, ki obdaja problematične gledalce. Razprave o tej vrsti pojava, ki ga najdemo v določenih navijaških subkulturah, pogosto poudarjajo negativne vidike, kot so agresija, neprilagojeno vedenje, grožnje, nasilje in diskriminacija. Zaskrbljujoče je, da je perspektiva igralcev pogosto poenostavljena, sploh če gre za nasilje nad njimi, pri čemer se dogodki obravnavajo kot normalna in sprejemljiva nevarnost poklicnega nogometa. Avtorji mnogih raziskav se na žalost večinoma osredotočajo na obvladovanje množic in vedenje navijačev ter le zelo omejeno na koncepte varnosti in zdravja pri delu glavnih akterjev nogometne igre.
 
Prav tako se je potrebno zamisliti nad dejstvom, da kar 88 % profesionalnih nogometašev iz 41 držav, ki jih je zajela raziskava FIFPRO ocenjuje, da zgolj misel nogometaša na zlorabo ali grožnja k nasilju vodi v slabšo učinkovitost in uspešnost akterjev na igrišču. 
 
V skoraj vsakem poklicu je varnost na delovnem mestu temeljna pravica, za katero obstajajo regulativni in pravni okviri, ki zagotavljajo, da so zaposleni varni pred nesrečami in poškodbami pri delu. Vendar so za nogometaše te temeljne pravice pogosto spregledane, največkrat z zlorabami, z nasiljem in z grožnjami igralcem po vsem svetu. Nogometaševo delovno mesto ni le igrišče, kjer so nasilna dejanja nad igralci najbolj opazna, ampak tudi drugi deli športnega objekta, vključno z garderobami, z avtobusnim prevozom na tekmo, igriščem za trening ali ogrevanje in nazadnje njihovimi domovi.
 
Obstajajo tudi primeri nasilja in zlorabe, ki ne pridejo v statistiko, tako imenovani 'prikriti primeri' zlorabe, katerih pojavnost narašča in zaradi katerih se igralci počutijo vse bolj neprijetno. Tudi zato se bi bilo pri dejavnostih, kot je bilo zadnje delovno srečanje, potrebno v prvi vrsti osredotočiti predvsem na zdravje in varnost nogometaša/-ice, da bi bolje razumeli vpliv nasilja na delovnem mestu in prikrito škodo, ki jo ta povzroča nogometašem in nogometašicam po vsem svetu.
 
Dejstvo je, da je spreminjanje zakonov in pravilnikov nacionalni panožnih zvez premalo, da bi se kultura navijaštva spremenila, pojav huliganstva v Sloveniji pa izkoreninil. Četudi se bodo amandmirali zakoni in določali dodatni ukrepi v Uredbi o splošnih ukrepih v športnih objektih na športnih prireditvah je moč pričakovati, da bomo huliganstvo na športnih prireditvah spremljali še naprej. Potreben je mnogo bolj kompleksen in poglobljen pristop k problematiki, ki se bo začel z vzgojo in učenjem znotraj družinskega okolja, zatem sistema formalnega izobraževanja mladostnikov, njihovih staršev in strokovnih delavcev na področju športa ter nazadnje nenehnega izpopolnjevanja in usposabljanja vseh deležnikov na področju športa. Vsekakor tudi navijačev. Poleg tega morajo organizatorji tekmovanj prevzeti polno odgovornost in poskrbeti za mnogo bolj učinkovito preventivno dejavnost s pomočjo naprav za zanavanje in odkrivanje nevarnih snovi, ter naprednejših video sistemov, ki bodo brezpogojno odkrile povzročitelje.
 
Po takšnem dogodku, kot se je zgodil v Murski Soboti, bi morale biti vse aktivnosti usmerjene v iskanje posameznika, ki je s svojo potezo namerno poškodoval igralce in trenerja. Ali se je ob tem kdo izmed deležnikov sploh vprašal, kakšne posledice bo imel ta dogodek, poleg povzročenih fizičnih poškodb, na duševno zdravje žrtev in posledično uspešno oziroma neuspešno nadaljevanje njihovih karier v športu? In na kakšen način bodo deležniki žrtvam pomagali? Menimo, da bi morale pristojne institucije posameznika ali skupino ljudi, ki na kakeršenkoli način ogrozi zdravje naših članov, nogometašev ali trenerjev, nemudoma najstrožje kaznovati, tudi z doživljenjsko prepovedjo obiska vseh športnih prireditev v Sloveniji in tujini. Tu mora veljati ničelna toleranca!
 
Znano je torej, da je problematika neprimernega navijanja in huliganstva kompleksna, zato je potrebno k njej pristopiti načrtno in premišljeno. Nasploh pa je težko pričakovati napredek, če pri tem ne bodo aktivno vključeni vsi deležniki, vključno s predstavniki nogometašev in trenerjev.