Odgovor na izjavo za javnost Združenja 1. SNL
Dne 2.09. 2004 je predsednik Združenja 1. ZNL v svoji izjavi za javnost navedel nekaj dejstev, s katerimi je postavil pod vprašaj naše razloge za stavko. Glede na odzive v javnosti in grožnje, ki so jih že deležni naši člani s strani nekaterih klubskih uprav, se v upravnem odboru SPINS čutimo dolžne, da na izjavo odgovorimo. Omeniti moramo, da se vztrajno poskušamo sestati z vodstvom združenja, vendar nam to nikakor ne uspe.
Že v začetku velja opozoriti, da pri opredeljevanju argumentov ter navajanju zakonodajnih aktov ni smiselno uporabljati širokih definicij in splošnih pojmov. Če Združenje 1. SNL meni, da so problematični formalno-pravni razlogi za stavko, naj jih tudi opredeli. Pri sindikatu SPINS smo mnenja, da že Ustava RS v svojem 77. členu vsakem delavcu v Sloveniji daje pravico do stavke. Sindikat SPINS predstavlja preko 90 % nogometašev v prvi SNL ter ima zato vso pravico, da v primeru, ko se dialog ne more vzpostaviti, stavko tudi napove. Poudariti moramo, da je vodstvo sindikata SPINS prejelo predlog za sestanek z Združenjem 1. SNL šele po uradni objavi stavke ter zato, glede na sklepe skupščine SPINS, ni moglo pristati na datum 14. 09. 2004, kajti tedaj bo posledice stavke že moč čutiti. Prva tekma je na sporedu v petek, 10. tega meseca, zato je to zadnji rok za sestanek.
Športniki se v ničemer ne razlikujemo od ostalih delavcev, pa vendar se z nami ne ravna na enak način. Čeprav lahko celo svoje življenje posvetimo športu ter pri tem zaradi pomanjkanja časa celo zanemarimo svoje šolanje, smo v večini primerov odvisni od samovolje posameznikov, ki ni podvržena nobenemu nadzoru. Še več, v primeru hude poškodbe, lahko za vedno vržemo ves svoj trud v koš in ostanemo dobesedno na cesti. Na civilna sodišča se ne moremo zanesti, saj se sodni postopki, z ozirom na našo kratko športno kariero, vlečejo predolgo. Tudi sicer, če do sodbe pride, le te nimajo učinka, saj svoje zahteve uveljavljamo proti društvom, ki navadno nimajo premoženja, predsedniki društev pa po trenutno veljavni sodni praksi ne ne odgovarjajo za svoje neizpolnjene obljube. Glede na tveganja, ki smo jim izpostavljeni in glede na socialno komponento, ki je vsebovana v športu samem kot kulturološkem fenomenu, smo v sindikatu SPINS prepričani, da moramo biti športniki deležni še mnogo večje zaščite kot običajni delavci, ne pa da je skoraj nimamo. Pravilniki svetovne nogometne organizacije FIFA zaščito nogometašem v določeni meri že ponujajo, zato je potrebno tudi v Sloveniji pravilnike FIFA implementirati v predpise NZS.
Naj se vrnemo na navedbe Združenja 1. ZNL:
Ustanovitev neodvisne arbitraže - poudariti moramo, da s Komisijo za predpise NZS poteka usklajevanje predlogov za ustanovitev arbitraže. Po drugi strani pa je potrebno pojasniti, da sindikat SPINS že od svoje ustanovitve zahteva oblikovanje arbitraže, ki bo enakomerno zastopala interese igralcev, torej mora v arbitraži sodelovati 50 % predstavnikov igralcev. To razmerje mora biti neokrnjeno. V primeru, če je število arbitrov liho, predsednik arbitraže ne sme biti predstavnik NZS oziroma Združenja 1. SNL. Arbitraža mora tudi presojati po novih pravilih, tako da zgolj sodelovanje našega predstavnika v komisiji ZNL, če le ta presoja po starih pravilih, nima smisla. Trditev, da je bilo v preteklosti 80 % zadev rešenih v korist igralcev, pa je tudi potrebno razložiti. Igralec se na arbitražo obrne takrat, ko mu klub ne izpolnjuje več pogodbenih obveznosti po pogodbi in preko Komisije za status igralcev pri ZNL zahteva prekinitev pogodbe. Po praksi komisije ni upravičen zahtevati odškodnine od kluba zaradi prekinitve pogodbe, niti zahtevati zaostali dolg. Če pogledamo s tega zornega kota, potem je interes igralcev, da trenutna komisija ne presoja več v korist igralcev, ampak naj raje obdrži pogodbo v veljavi in klubu naloži plačilo vseh pogodbenih obveznosti. Po novem pravilniku bo vsaka stranka pogodbe, ki neupravičeno prekine pogodbo ne samo premoženjsko odgovorna, ampak tudi disciplinsko odgovorna.
Strinjamo se, da je potrebna enotna pogodba v nogometu zaradi zaščite igralcev, vendar besede pri udejanjaju namer niso dovolj. Enotno pogodbo je potrebno sprejeti in jo predpisati kot obvezno, kar Združenje 1 SNL še vedno ni storilo. Naše prizadevanje je bolj celovite narave in ni usmerjeno le urejanje določenih segmentov našega odnosa, ampak predvsem v sprejetje kolektivne pogodbe za nogometno dejavnost, ki bo rezultat skupnega napora pri določitvi vseh pravic in obveznosti nogometašev in klubov.
Status igralca - je v Sloveniji v celoti nedorečen, sploh pa z ozirom na nov Zakon o dohodnini. Le ta prične veljati s 1.1. 2005 in v celoti ukinja 40 % normativnih stroškov, ki so bili doslej po zakonu priznani ter jih ni bilo potrebno dokazovati. Novi sistem posledično ukinja smisel statusa športnika in športnike ter klube dejansko napeljuje na davčno utajo s pisanjem neupravičenih potnih nalogov, oziroma navideznim kopičenjem stroškov dejavnosti. Problem sedanje ureditve pa je poglavje zase, saj športnika, ki mora sam plačevati obvezne prispevke, davčna uprava ne vpraša, zakaj mu klub ni plačal pogodbenih obveznosti. Zato je razumljivo, da nekateri igralci s podobnimi izkušnjami ne želijo imeti statusa poklicnega športnika.
Davčna zakonodaja - Sindikat SPINS je v povezavi s Sindikatom športnikov Slovenije delno uspel s predlogom za davčno olajšavo za vlaganja športnikov v sklade, vendar je kljub temu to veliko premalo za ureditev socialnega statusa nogometaša. Združenje se s tem vprašanjem še ni soočilo, nasprotno pa delovanje sindikata SPINS izhaja iz temeljitih analiz v EU in svetu, ki so bile narejene v okviru FIFpro, svetovne federacije nogometnih sindikatov.
Finačne zahteve - Vodstvo sindikata SPINS je finančne zahteve na stavko vezalo le podredno in v zvezi z njimi le pogojuje razgovore z Združenjem 1. SNL in NZS na to temo. Razumljivo je, da je za strokovnost in trdno organizacijo potrebna finančna neodvisnost. Proti igralcem stojijo nasproti močne klubske uprave, Združenje in NZS, edino zaščito jim nudi dobrovoljno delo nekaterih posameznikov in igralcev samih v sindikatu SPINS. Proračun sindikata še zdaleč ne pokrije niti materialnih stroškov. Za delovanje sindikata mora biti zagotovljen stabilen vir financiranja in tudi za delovanje arbitraže, kjer je potreben ustrezni strokovni kader, so potrebna finančna stredstva. Še več, zahteve sindikata so povezane z ustanovitvijo posebnega fonda za pomoč igralcem, ki so ostali brez pogodbe oziroma so v stiski ali celo poškodovani. S tem aspektom, ki je bistvenega pomena v razviti Evropi se ne ukvarja niti Združenje 1. SNL, niti NZS. Pri tem izhajamo iz zgledov, ki veljajo skoraj povsod v EU in niso nič neobičajnega, če vemo, da zveze in klubi finančno tržijo pravice in medijsko podobo igralcev. Posledično morajo poskrbeti za ustrezno zaščito in za varnost igralcev, ki so v težavah.
Ponovno poudarjamo, da bo prizadevanje za transparentnost odnosov med vsemi akterji v nogometu (tudi navijači) posledično povzročilo manj konfliktnih situacij, povečalo zanimanje za športno plat najbolj popularne športne igre na svetu in privabilo več sponzorjev v slovenski nogomet.
Po naših opažanjih več kot polovica klubskih uprav podpira naše prizadevanje, zato se čudimo delovanju združenja samega. Še enkrat ponavljamo, da se zavedamo pritiskov in groženj klubskih uprav, ki bodo, če se bodo nadaljevale, javno objavljene in ostro sankcionirane. Za sedaj posebej omenjamo dva kluba, NK Drava in ND Gorica.
Sindikat SPINS
Dejan Stefanović
Predsednik
Ljubljana, 06.09.2004
