Leta 2015 je francoska vlada potrdila nov zakon, s katerim je izključila vse poklicne športnike iz okvira nacionalne zakonodaje, ki se navezuje na področje pogodb o zaposlitvi za določen čas.
 
Francoska vlada je v izjavi za javnost navedla, da so bila pred sprejetem omenjenega dokumenta predhodno opravljena posvetovanja z vsemi zainteresiranimi deležniki na področju športa (delodajalci in delojemalci). Vendar pa temu ni bilo tako. Najmočnejši sindikat na področju športa, Sindikat profesionalnih nogometašev v Franciji (UNFP), v katerega je včlanjeno več kot 95 odstotkov profesionalnih nogometašev v Franciji, svojega strinjanja z odločitvijo parlamenta ni podal.
 
Tako je sindikat UNFP, skupaj s sindikati drugih športnih panog, vložil pritožbo na Evropsko komisijo, saj je nova zakonodaja v nasprotju s pravom Evropske unije. Komisija je pred kratkim potrdila, da je pritožbo prejela in jo dala v postopek preiskave.
 
Naj povemo, da je leta 1999 Evropski svet sprejel direktivo o delu za določen čas, katere prvotni namen je bil uveljaviti okvirni sporazum o pogodbah za določen čas. Vsaka izmed držav članic EU je tako zavezana k upoštevanju in izvajanju določb v okviru te direktive.
 
Direktiva ureja omejeno obdobje dela (v večini držav 2 ali 3 leta) v okviru pogodbe za določen čas in prehod na pogodbo o delu za nedoločen čas ter navaja pogoje za države članice EU, ki od te direktive odstopajo. V nogometu to pomeni, da se morajo v primeru podaljševanja pogodb, ki so daljše od predvidenega obdobja, le te spremeniti v pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Da bi se izognili takšnim primerom, lahko deležniki na področju športa sklenejo dogovor, ki bo omogočal odmik od veljavne direktive in nacionalnih zakonodaj. Deležniki lahko na ta način preprečijo zakonsko predviden prehod na pogodbe za nedoločen čas.