Sindikat športnikov Slovenije in Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije že vrsto let aktivno opozarjata na zaskrbljujoče, neurejene in velikokrat tudi protipravne razmere v slovenskem športu, predvsem ko govorimo o pravicah oziroma delovnopravnem statusu športnikov, ki si ”kruh služijo” v Sloveniji.
 
S tem razlogom, so se po sprejetju Zakona o premostitvenem zavarovanju poklicnih in vrhunskih športnikov v Državnem zboru, ki predstavlja prvo konkretno davčno spodbudo s strani države za slovenske športnike po osamosvojitvi Slovenije odločili, da svoje pobude in predvsem pripombe k predlogu besedila novega Zakona o športu (ZSpo-1), ki je trenutno vložen v postopek Državnega zbora, predstavijo čim širši javnosti in tako opozorijo na nesprejemljive rešitve, ki jih omenjeno besedilo prinaša.
 
 
S tem namenom so predstavniki SPINS in SŠS že opravili vrsto sestankov na pristojnih institucijah: na Inšpektoratu RS za delo, pri glavni inšpektorici Nataši Trček; na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport; pri Varuhinji človekovih pravic v Republiki Sloveniji; pri vodstvu Finančne uprave Republike Slovenije; pri članih uprave Kapitalske družbe, ki bo upravljala s premostitvenim skladom za poklicne in vrhunske športnike v Republiki Sloveniji; prav v tem obdobju pa obiskujejo poslanske skupine v Državnem zboru, kjer predstavljajo svoje poglede in predvsem opozarjajo na nepravilnosti, ki so zapisane v besedilu predloga ZSpo-1. Prav tako predstavniki SŠS niso pozabili na tiste posameznike in ekipe, ki se jih vsebine najbolj dotikajo, to so v prvi vrsti športniki ter seveda najvišji predstavniki nacionalnih panožnih športnih zvez.
 
Sindikata se v okviru svojih pobud in pripomb na predlog besedila novega ZSpo-1 osredotočata predvsem na trenutno zelo aktualno in pomembno temo na področju politike športa v Republiki Sloveniji, in sicer zaščito pravic športnikov kot delavcev oziroma ureditev delovnopravnega statusa slovenskih športnikov v okviru predloga novega besedila Zakona o športu. Določbe, ki urejajo te vsebine v omenjenem predlogu besedila, so namreč po mnenju SŠS in SPINS diskriminatorne do športnikov in športnih delavcev. Do teh vsebin se je z dopisom opredelilo tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v katerem navajajo, da posebnosti ki so trenutno zapisane v besedilu predloga ZSpo-1 lahko veljajo, če na področju športa obstaja dovolj visoka stopnja ekonomske samostojnosti, neodvisnosti ter odgovornosti delavcev. Verjetno nam ni potrebno posebej poudarjati, da prav prvih dveh elementov v športu ni mogoče zaslediti pogosto. Prav tako so sporne določbe, ki govorijo o prestopih športnikov v drug klub in s tem povezanim nadomestilom za prestop ali vzgojo mladega športnika; pa zakonska podlaga za delovanje novega instituta na področju športa, varuha športnikov pravic; moti pa tudi dejstvo, da besedilo zakona niti z besedo ne omenja tako imenovanih programov celostnega razvoja športnikov ter vsebin, ki bi olajšale prehod v obdobje po končani športni karieri ter v nobenem segmentu ne upošteva pravil dobrega upravljanja (angl. good governance), po katerih naj bi bili v organih odločanja ali posvetovalnih organih vključeni vsi deležniki na področju športa, s čimer imamo v mislih predvsem predstavnike športnikov/-ic.