V nogometu, največjem poslu na svetu, je tudi veliko slabega, od neplačevanja do nasilja, igralci pa delijo usodo Vegradovih delavcev in ostanejo brez zaslužka in brez pravic.
V oddaji Tednik na TV Slovenija sta o svojih grenkih in že kar grozljivih ciprskih izkušnjah spregovorila Almir Tanjić in Aleš Puš.
"Poberi se, prodajal si tekme"
"Bile so grožnje z družino, v smislu, da vedo, kam hodi otrok v šolo in da je bolje, da greš, saj denarja ne boš dobil. Hodili so do vrat stanovanja, te poškropili s sprejem v oči. Grozili so: bolje, da se pobereš, slabo si igral in prodajal tekme," je povedal 33-letni Tanjić, ki je bil leta 2004 tudi slovenski reprezentant. Od leta 2005 do 2010 je igral na Cipru, nato se je vrnil k Primorju.
Aleš Puš je le v sezoni 2007/08 igral na Cipru in spoznal temno plat nogometa: "Hočejo narediti vse, samo da ti prekineš pogodbo. Izvajajo pritiske, poskušajo dobiti stvari, ki si jih naredil narobe, do podtikanj, da si ponočeval, pil, samo da prekinejo pogodbo."
Nasilje v Rusiji
Še hujše so zgodbe iz Rusije. Amaterski film, ki ga ima Sindikat slovenskih profesionalnih igralcev, prikazuje poškodbe Nikole Nikezića, zdajšnjega člana Olimpije, ki so ga davili in mu grozili s pištolo.
Neplačevanje, nasilje, nadlegovanje
Neplačevanje, nadlegovanje in ustrahovanje so postali del vrhunskega športa tudi v državah Evropske unije. V kar 12 državah je sindikat zaznal, da se sistematične kršijo človekove pravice. Polovica igralcev ne dobiva rednih izplačil, 12 odstotkov jih je žrtev nasilja, 12 odstotkov vpletenih v nameščanje rezultatov, 11 odstotkov pa jih je že bilo ustrahovanih in nadlegovanih.
Puš ostal doma, preostali v Rimini
Tudi v nekaterih slovenskih klubih so razmere slabe, igralci pa se lahko s prekinjeno pogodbo čez noč znajdejo v negotovosti. Aleš Puš pripoveduje, na kako podel način so se ga želeli znebiti v Celju: "Dva ali trije igralci smo bili preveč in so na vsak način želeli znebiti. Jaz nisem bil za, ker takrat nisem imel kluba. Rekel sem, da bom oddelal pogodbo vsaj do poletja. Na koncu so vzeli neke nove igralce in jih vzeli na priprave. Mi smo morali trenirati samostojno z nadomestnim trenerjem v Celju, oni so šli na toplo v Rimini."
Ker niso želeli pristati na takšen način treninga, je bil to razlog za odpoved pogodbe. Klub zdaj od treh igralcev terja neverjetnih 90 tisoč evrov.
Fantje niso imeli niti za kavo
Almirju Tanjiču Primorje dolguje 20 tisoč evrov. "Nekateri niso imeli za najemnino, drugi so si morali sposojati od staršev, prijateljev, punc. Dobesedno fantje niso imeli niti 5 ali 10 evrov v žepu."
Več kot 3000 evropskih igralcev je svojo stisko opisalo v Črni knjigi. Anonimno. Bojijo se neverjetne moči evropske nogometne srenje. S Črno knjigo je seznanjena tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, ki se zaveda, v kako težkem položaju so nogometaši: "Ostaja jim le civilna tožba zoper nekoga, ki jim sicer daje kruh. Tu pridemo na teren, kjer ni možno zmagati."
Žalostna zgodba Ermina Šiljaka
Negotovost ostaja tudi na ravni reprezentance. Dejan Stefanovič, predsednik sindikata profesionalnih igralcev nogometa Slovenije (SPINS): "Slovenski reprezentanti nimajo nobenega zavarovanja, če se poškodujejo. Če so tik pred iztekom pogodbe pri delodajalcu in se poškodujejo, medtem ko nastopajo za reprezentaco, bo njihova kariera končana. Imamo primer Šiljaka. Zlomil si je nogo in ni dobil niti evra zavarovalnine. Ali pa Nejc Pečnik - za zlomljen gleženj v Južni Afriki je dobil 200 evrov zavarovalnine."
- video prispevek (Tednik, 12. 3. 2012): Druga plat nogometnega kruha
(Povzeto po MMC: Nataša Markovič)
