Vodstvo Sindikata profesionalnih igralcev nogometa Slovenije, se je po dolgih letih čakanja in prepričevanj socialnih partnerjev na področju nogometa odločilo, da samostojno ustanovi »garancijski sklad«, v upanju da bodo pri financiranju sklada sodelovali tudi ostali deležniki.

V prvem letu delovanja sklada, bo sindikat SPINS zagotovil sredstva iz lastnih rezerv, z rebalansom proračuna za tekočo tekmovalno sezono. V primeru insolventnosti športnega društva bo tako članom sindikata na voljo 100.000,00 EUR, višina sredstev pa se bo vsako leto povečevala. Pravico do sredstev iz sklada imajo izključno člani SPINS, in sicer pod enakimi pogoji, kot to veleva Pravilnik SPINS o pravni pomoči, torej da imajo nogometaši podpisane pristopne izjave in poravnano članarino v začetku tekmovalne sezone oziroma najmanj šest mesecev pred uveljavljanjem te pravice.

Znesek  v skladu se lahko poveča tudi v primeru pozitivnega dogovora o enakovrednih vložkih v sklad, s klubi oziroma Nogometno zvezo Slovenije, s katerimi že nekaj let potekajo pogovori.

Plačilna nesposobnost klubov in posledično neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti je nedopusten pojav, s katerim se nogometaši v zadnjih letih srečujejo vse bolj pogosto. Vpliv gospodarske krize in neprimerno razpolaganje s sredstvi ter neupoštevanjem načel dobrega upravljanja ("good governance"), nogometne klube nemalokrat porinejo v finančne težave. Nedopustno je, da v slovenskem nogometu, kjer naj bi sistem licenciranja ohranjal za nogometaše zdravo finančno okolje, le ti postajajo žrtve finančnih problemov in plačilne nediscipline klubov.

Tudi nedavna odločitev upravnega odbora NK Zavrč le potrjuje nujnost uvedbe garancijskega sklada. Omenjeni klub je bil namreč v preteklih dveh sezonah v Sloveniji edini, kjer je moral sindikat v uradnih postopkih posredovati pri sporih z nogometaši. Sicer poznamo kar nekaj primerov iz preteklosti, ko so nogometni klubi zašli v težke finančne probleme, nogometaši pa ostali brez nekajmesečnih prihodkov, s čimer je bila ogrožena celo njihova socialna varnost. Primeri nogometnih klubov Drava Ptuj, Primorje, NK Nafta, NK Mura05, ND Gorica in NK Rudar Velenje jasno kažejo, da so nogometaši v Sloveniji s statusom poklicnega športnika, ki je sicer v nasprotju z Zakonom o delovnih razmerjih, popolnoma nezaščiteni oziroma socialno ogroženi, saj so kljub neizpolnjevanju pogodbenih obveznosti kluba primorani plačevati visoke mesečne prispevke državi. Sindikat SPINS je v navedenih primerih svojim članom že izplačal preko 200.000,00 EUR solidarnostne pomoči.

Izključni namen ustanovitve »garancijskega sklada« je prav poravnava obveznosti iz naslova pravic nogometašev in trenerjev v primeru insolventnosti nogometnih klubov. Uvedbo "garancijskega sklada" predvidevajo tudi smernice FIFPro, UEFA in FIFA, predvsem v okviru spodbujanja politike finančnega fair playa v posameznih državah in upoštevanja načel dobrega upravljanja ("good governance").

Ponovno apeliramo na vse deležnike v nogometu, da je sprejetje tovrstne rešitve nujno za ugled in obstoj zdrave konkurence ter svetle prihodnosti slovenskega nogometa.