Raziskovalni oddelek, ki se na Mednarodnem centru za raziskave v športu (CIES) ukvarja izključno s tematiko nogometa, dvakrat letno objavi poročila o najbolj aktualnih vsebinah te športne panoge. Demografska raziskava, ki so jo objavili pred nekaj dnevi, se podrobneje osredotoča na 31 držav članic evropske nogometne zveze UEFA oziroma njihovih najelitnejših lig/državnih prvenstev, med njimi tudi na Slovenijo. Skupaj je bilo vključenih torej 11631 nogometašev iz 473 klubov.
 
Raziskava zajema obdobje med leti 2009 in 2013, kar nam poleg splošnega vpogleda omogoča primerjavo trendov med posameznimi obdobji (tekmovalnimi sezonami). Namenjena je predvsem klubskim menedžerjem in trenerjem, ki lahko s pomočjo rezultatov sledijo smernicam na tako imenovanem ”trgu” nogometašev in optimizirajo strategije pridobivanja novih igralcev. Prav tako so izsledki namenjeni krovnim organizacijam na področju nogometa v posameznih državah, saj je iskanje primernih rešitev in optimiziranje delovnih procesov na podlagi podatkov, ki jih raziskava odkriva, lahko ključnega pomena za razvojnih in napredek v omenjenih organizacijah.
 
Kot glavni se omenjata dve demografski spremenljivki, ki zajemata širše in ožje področje raziskave. To sta sestava igralskega kadra klubov in lastnosti teh igralcev. S pomočjo rezultatov raziskave, je poleg splošne analize mogoče med seboj primerjati posamezne države in nenazadnje uvideti spremembe kazalnikov (povprečna starost igralcev v posamezni sezoni; delež tistih nogometašev, ki zapustijo svojo državo; število novo podpisanih pogodb v sezoni na klub; itn.), ki so se zgodile v zadnjih nekaj letih.
 
Kot že omenjeno, so bili v raziskavo prav tako vključeni slovenski nogometaši. Kot najbolj izstopajoč izsledek analize rezultatov lahko omenimo starostno sestavo ekip v 1. SNL, ki je med vsemi anketiranimi državami najmlajša - povprečna starost nogometašev je namreč 23,7 let. Ta podatek nam pove, da so trenutne razmere za igranje v Sloveniji za nogometaše neugodne, kar posledično povzroča velik odstotek tistih, ki odhajajo v tujino, v nogometno razvitejše države. Po zadnjih podatkih, na najvišji ravni v evropskih klubih igra preko petdeset slovenskih nogometašev. Na visoko četrto mesto med anketiranimi državami se Slovenija uvršča tudi, ko govorimo o ”doma” vzgojenih nogometaših, ki nastopajo za matični klub (33,7%), čeprav se je število teh v lanski sezoni zmanjšalo za kar 5,6% na klub. Zanimivo je, da zaključki analize raziskave govorijo o ravno obratno povečanih kazalnikih, kot jih je moč opaziti v slovenskem nogometu. Mednarodna izmenjava nogometašev v evropskih državah je namreč vedno bolj prisotna in še vedno v porastu. Ko govorimo o preteklem letu, se Slovenija znajde na tretjem mestu lestvice tistih držav, kjer je bil zabeležen največji upad števila novo podpisanih pogodb. V povprečju je bilo v zadnjih štirih letih podpisanih 8,2 pogodb, v sezoni na klub.
 
Naj v razmislek navedemo še nekaj rezultatov statistične analize raziskave. Med sodelujočimi državami ima Slovenija najnižji odstotek aktivnih reprezentančnih nogometašev v ligi (1,2 %), kar je vsekakor posledica neurejenosti statusa, slabih delovnih pogojev in ekonomskih razmer na našem prostoru. Če povemo enostavneje, je na vsakih 100 nogometašev v 1. SNL, prisoten le en reprezentant. Za primerjavo, se v angleškem prvenstvu ta številka giblje nad 40 % vseh aktivnih nogometašev. V povprečju ekipe sestavlja 24,3 nogometašev; njihova povprečna višina je 182,2 cm; v posameznem klubu posameznik povprečno trenira in nastopa 2,2 leti.
 
Lahko zaključimo, da Slovenija ni (več) tista nogometna država, ki bi privabljala tuje nogometaša ali prepričala domače, da ostanejo in nastopajo v domačem prvenstvu. Za razvoj in napredek te, sicer najbolj množične športne panoge v Sloveniji, so potrebne korenite spremembe vodenja in celovite ponudbe vseh deležnikov.