Izvršni odbor Nogometne zveze Slovenije (NZS) je na ponedeljkovi korespondenčni seji razveljavil sklep disciplinskega sodnika Združenja klubov 1. SNL, ki je 15. aprila dva prvoligaška kluba - Ljubljano in Dravograd - kaznoval z odvzemom točk. Ljubljana je takrat ostala brez treh, Dravograd pa brez ene točke. IO NZS je ugotovil, da sta omenjena disciplinska ukrepa v nasprotju s pravilniki NZS in sta tako nezakonita, saj je Združenje dolžno voditi tekmovanje po pravilnikih, sklepih in drugih aktih krovne slovenske nogometne organizacije.
Ne bomo se spuščali v analizo sklepa IO NZS in njegove obrazložitve ampak se raje posvetili ozadju neustreznega kaznovanja klubov v prvi ligi. Združenje klubov 1. SNL je sicer v dobri nameri z zahtevo do klubov po dokazilih o izpolnjenih obveznostih do igralcev poskušalo izvajati določen nadzor nad delovanjem klubov in doseči enako izhodišče za vse klube, vendar sankcija ni bila ustrezna. Neučinkovitost ukrepa se je pokazala že v preteklih letih, ko so klubi z dovolj osvojenimi točkami enostavno brez ugovora sprejeli ukrep odvzema točk, ker so jih že imeli dovolj za svoje ambicije. Prelomni trenutek pa se zgodil v tej sezoni, ko je združenje samo izpodbilo svojo kredibilnost z amnestijo dolgov iz pretekle sezone s tem, ko se je s preglasovanjem odločilo, da ne bo zahtevalo dokazila o izpolnitvi dolgovanih obveznosti do igralcev za sezono 2002/2003.
Sprenevedanje disciplinskega sodnika, da NZS arbitrarno odloča, kdaj je ukrep upravičen ali ne, ob nezmožnosti Združenja klubov 1. SNL, da samo spoštuje svoj sistem sankcioniranja, je milo rečeno neumestno. Tudi sicer je ukrep odvzema točk in zahtevanih izjav prej deloval v korist klubov in v škodo igralcev, kot pa obratni smeri. Igralci, ki so med tem klub zapustili, seveda niso pristali na odlog ali celo izbris dolga, medtem ko pa so bili igralci, ki so v klubu ostali, prisiljeni podpisovati takšne izjave. Enostavno niso imeli oziroma nimajo druge možnosti, saj jih klub postavi pred dejstvo, da v nasprotnem primeru ne bodo igrali oziroma, da z njimi ne bodo podpisali nove pogodbe. Na takšen način je bil odpisan ogromen delež dolga klubov do igralcev, ki jih sindikat SPINS ne priznava ter jih bo tudi izpodbijal. Zanimivost predstavlja tudi sporazum o odlogu dolga, saj združenje sploh ne preverja, ali je bil sporazum v roku spoštovan in igralec zopet ostane brez poplačila, klub pa jo odnese brez sankcije. Z odvzem točk je torej kaznovana le nesposobnost kluba, da se z igralcem pogodi o odlogi plačila in ne dejansko poplačilo dolgov. Le v redkih primerih velja nasprotno.
Kot je zapisano v odločbi NZS o odpravi kazni, sta disciplinska ukrepa nezakonita in nepravilna tudi zato, ker je z njima kršeno načelo enakega obravnavanja vseh klubov v 1. SNL. V postopku licenciranja namreč finančnih obveznosti ni izpolnilo še več drugih klubov, ki pa niso bili kaznovani z odvzemom točk. Poleg tega so bile kazni izrečene v zaključnem delu tekmovalne sezone in ne za prihodnjo sezono, kot je to običaj v sodobnem nogometu, kar lahko vpliva na regularnost prvenstva, hkrati pa je bilo časovno obdobje, na katerega se nanaša neizpolnjevanje finančnih obveznosti, določeno arbitrarno in s preglasovanjem.
NZS je prišla do podobnih zaključkov kot sindikat SPINS in ustrezno ukrepala z izrekom nezaupnice Združenju klubov 1. SNL. Na plečih NZS v tem trenutku sloni breme, da na seji Komisije NZS za predpise, ki je sklicana za ponedeljek 17. maja, spremeni sistem sankcioniranja v smeri ustanovitve neodvisne arbitraže v sodelovanju s sindikatom SPINS. Na osnovi pravilnika FIFA je kot najustreznejša sankcija arbitraže predvidena prepoved registracije igralcev v prestopnem roku, dokler obveznost kluba do igralcev ni poplačana. Klub je v tem primeru prisiljen najprej poravnati obveznosti za nazaj ter šele nato z nakupi novih igralcev investirati v prihodnost, kar je ravno obratno temu, kar se dogaja sedaj.
Obstoječih dolgov klubov ne bi bilo, če bi bila takšna sankcija predvidena že prej. Ne glede na dejstvo, da bo nova arbirtaža in licenciranje za nekatere klube pomenil trenutek streznitve, stojimo trdno na stališču, da imamo rajši zdrave klubske sredine za malo manjši zaslužek, kot pa podaljševanje agonije, ki v Sloveniji v nogometu traja zadnjih nekaj let.