Novice

< nazaj

Pravna pomoč nogometašem v vzhodni Evropi

Datum: 4.7.2018
Profesionalni nogometaši v vzhodni Evropi so v pričakovanju boljše zaščite statusnih pravic, zahvaljujoč novi direktivi Evropske unije, ki jim omogoča, da uveljavljajo pravice zaposlovanja običajnega delavca, namesto samozaposlenega posameznika kot do sedaj, v nadaljevanju pojasnjuje odvetnik svetovnega združenja nogometnih sindikatov FIFPro, Wil van Megen.
 
Ali imajo profesionalni nogometaši enake pravice kot večina delavcev?
Vsekakor ne vsi nogometaši. V številnih vzhodno-evropskih državah, kot so na primer Hrvaška, Češka, Slovenija in Romunija, je odnos med profesionalnim nogometašem in njegovim klubom opredeljen v obliki samozaposlitve. Posledično klubi to izkoriščajo in se velikokrat izogibajo plačevanju prispevkov za socialno varnost in tudi drugim oblikam pravnega varstva, ki jih zagotavljajo običajne pogodbe o zaposlitvi.
 
Koliko nogometašev ima civilno-pravne pogodbe oziroma status samozaposlenega?
Težko je podati točno število, ampak na stotine. Po opravljeni analizi raziskave oziroma Svetovnega poročila o zaposlovanju FIFPro 2016 (glej spodnjo grafiko) ima 94% poklicnih nogometašev na Hrvaškem in na Češkem civilno-pravne pogodbe, v Romuniji pa 60% igralcev. Tudi Slovenija ni izjema, kjer je takšnih pogodb v nogometu vsaj 73%, čeprav se bodo po uspešnem socialnem dialogu v nogometu in novi zakonodaji na področju športa, v prihajajočih mesecih številne pogodbe samozaposlenih odpravile.
 
Katere so poglavitne slabosti teh pogodb?
Nogometaši nimajo koristi od sistemov socialne varnosti. Na primer, na Hrvaškem in ostalih državah lahko ti akterji naletijo na finančne težave, ko ne prejemajo plač, vendar morajo še naprej plačevati prispevke državi. Zaradi nezmožnosti plačevanja omenjenih stroškov so mnogim nogometašem blokirali bančne račune. Samozaposleni nogometaši se prav tako težko pogajajo o kolektivni pogodbi.
 
Ali deležniki na področju nogometa odobravajo civilno-pravne pogodbe?
Ne. Leta 2012 so deležniki na področju nogometa v EU (UEFA, FIFPro, EPFL in ECA) opredelili odnos med profesionalnim nogometašem in njegovim klubom kot redno zaposlitev na osnovi pogodbe o zaposlitvi; torej igralec je zaposlen v klubu, pogodba pa mora biti pogodba o zaposlitvi. Vendar pa številne lige in zveze niso ravnale v skladu s sporazumom, saj so se sklicevale na nacionalne zakone in predpise, ki upravičujejo, da se poklicni igralci štejejo za samozaposlene. Eden od razlogov za njihovo utemeljitev je bil, da ni bilo jasne splošne določbe znotraj EU, ki ureja delovna razmerja. To se je zdaj spremenilo.
 
Kaj natančno se je spremenilo?
Do zdaj ni bilo definicije EU za zaposlene delavce, čeprav obstaja sodna praksa EU, ki navaja, kdo je zaposleni delavec in kdo ni. Nova direktiva EU 2017/0355 vključuje to opredelitev v 2. členu: "delavec" je fizična oseba, ki za določen čas opravlja storitve za in pod vodstvom druge osebe v zameno za plačilo. Od zdaj naprej se klubi in lige v EU ne bodo več mogli skrivati ​​za nacionalno zakonodajo ali načelom subsidiarnosti, da bi se izognili pogodbam o zaposlitvi. Od zdaj naprej lahko igralci v državah, kot so Hrvaška, Češka republika, Romunija in Slovenija ter njihovi sindikati uveljavljajo opredelitev, ki jo nacionalne vlade ne morejo odpraviti oziroma spregledati. 
 
Ali bodo samozaposleni igralci posledice nove directive občutili takoj?
Ne samodejno. Ta nova direktiva zagotavlja igralcem in sindikatom pomembno orodje za zakonito uveljavljanje statusa delavca. O novi direktivi bo potrebno, v okviru socialnega dialoga, razpravljati s klubi, ligami ali nacionalnimi nogometnimi zvezami.

Ostale novice

Sorodne novice

Sponzorji