George Eastham je leta 1959 po izteku stare, zavrnil podpis nove pogodbe z Newcastlom, kar ni bilo v skladu s takratnimi pravili o zadržanju in prenosu, ki so Newcastlu omogočila, da obdrži Easthamovo registracijo (preprečevala so mu selitev med klubi), hkrati pa mu zavračajo plačilo nadomestila za prestop, ki ga je zahteval od kluba. Newcastle je torej lahko obdržal nadzor nad njegovimi storitvami tako dolgo, kot je želel, ne da bi moral Georgeu karkoli plačati. Tako kot vsi igralci pred njim, bi se tudi George moral podrediti. Toda kot kakšen pravljični boter je v istem letu na pomoč vskočil stari družinski prijatelj, ki je Georga zaposlil v družinskem podjetju, poteza pa je na koncu vplivala na situacijo in sčasoma pripeljala do spremembe celotne nogometne zgodovine v Angliji.
 
13. oktobra 1960 so George in njegovi odvetniki vložili tožbo proti Newcastle Unitedu, nogometni zvezi, ligi ter direktorjem in menedžerju kluba zaradi omejevanja iskanja novega delodajalca ter dejstva, da sistem zadrževanja in prenosa ni pravno zavezujoč. Leta 1963 je Georgeova zadeva proti Newcastle Unitedu, njihovemu upravnemu odboru, nogometni ligi in nogometni zvezi zaradi sistema zadrževanja, splošno znanega kot »suženjska pogodba«, končno dobila epilog na sodišču. Angleški sindikat profesionalnih nogometašev PFA je od Georgea zahteval naj vztraja do konca, za kar so mu zagotovili 15.000 funtov pomoči za kritje stroškov sodnega procesa. Če bi bila zadeva na sodišču izgubljena, bi sindikat PFA verjetno propadel. George je primer na višjem sodišču naposled dobil. Osvojil je tisto, kar je resnično želel. Sodišče je tako imenovano "suženjsko pogodbo" ocenilo kot omejevanje pravice do prostega iskanja zaposlitve. Sodnik v primeru je bil ironično Richard Wilberforce, ki je bil neposredni potomec slavnega Williama Wilberforcea, ki je odpravil suženjstvo.
 
Če ne bi bilo osebnega žrtvovanja Georga Easthama, se morda nekaj desetletij kasneje ne bi zgodil primer Jean-Marca Bosmana, prosti prehodi med klubi, po izteku pogodbe, pa ne bi bili mogoči. V letošnjem poletnem prestopnem roku je na takšen način prestopilo kar nekaj zvezdniških imen svetovnega nogometa, izmed katerih smo lahko sestavili vrhunsko enajsterico:
 
-       Stefan Ortega
-       Noussair Mazraoui
-       Antionio Rüdiger
-       Niklas Sule
-       Dani Alves
-       Paul Pogba
-       Arturo Vidal
-       Divock Origi
-       Paulo Dybala
-       Luis Suarez
-       Gareth Bale