V sredo, 29.9. 2004 ob 11.00 uri, je na sedežu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, v Ljubljani, v 5. nastropju/sejna soba 14, potekala 2. novinarska konferenca Sindikata Športnikov Slovenije - SšS. Zastopani so bili predstavniki najbolj množičnih športnih panog v Sloveniji (Stefanović za nogomet, Cvijič in Lapajne za rokomet, Mahkovec za hokej in Lah za odbojko).
Glavno vodilo novinarske konference sta bili temi ŠPORT V PROGRAMIH SLOVENSKIH POLITIČNIH STRANK ZA PRIHODNJE MANDATNO OBDOBJE in PRIHODNOST PROFESIONALNEGA IN VRHUNSKEGA ŠPORTA V SLOVENIJI.
Vodstvo SšS je opravilo pogovore z glavnino političnih strank (devet strank), od katerih pričakujemo, da bodo v prihodnosti oblikovale politiko športa in z njim povezanega statusa športnika v Sloveniji ter jih zaprosili, da nam posredujejo informacijo o tem, kako si predstavljajo ureditev pogodbenih odnosov na športnem področju. Večina strank nam je pozorno prisluhnila in se našemu pozivu tudi odzvala. Predstavljeni so bili rezultati opravljenih pogovorov in analiza odgovorov posameznih strank.
Poleg že omenjenih tem, smo na novinarski konferenci obravnanavali tudi naslednje točke:
Huliganstvo na športnih prireditvah in napadi na igralce in predstavnike športnih klubov;
Prepovedi zaposlovanja profesionalnih športnikov izven prestopnih rokov posameznih nacionalnih panožnih športnih zvez;
Disciplinski ukrepi, ki jih sodniki neupravičeno izrekajo športnikom.
Poslovni prostori SšS v okviru centrale ZSSS
Vodstvo SšS se predvsem zavzema za tri stvari: da se davčne ugodnosti statusa poklicnega športnika zadržijo še nekaj časa, kajti Slovenijo na področju športa ter financiranja in športega trženja še ne gre primerjati s starimi članicami EU, kar pogojuje spremembo Zakona o dohodnini, ki prične veljati 1.1.2005; sprejeti se mora nov Zakon o športu, ki bo športnike s tem statusom še izdatneje varoval; nujnost novele Zakona o društvih, ki bo predvideval neposredno odškodninsko odgovornost posameznikov, vodilnih oseb društev. Glede na davčni režim, ki nas pričakuje v naslednjem letu in zakonodajno neurejenost na športnem in društvenem področju v Sloveniji, lahko pričakujemo uresničitev najbolj pesimističnih napovedi glede obstoja profesionalnega športa v Sloveniji.
Prilagamo vam rešitev, ki jo je oblikovalo vodstvo SšS glede davčnega statusa športnikov ter tudi odgovore šestih strank (LDS, SLS, SDS, NSi, ZLSD in SJN), tako, da sami lahko ocenite pripravljenost strank, da upoštevajo predloge SšS oziroma predlagajo svoje rešitve. Stranke, s katerimi smo opravili razgovore, pa nam na žalost pisne informacije niso poslale, so SNS, SMS in AS. Stranka DESUS je na novinarsko konferenco poslala svojega predstavnika in nam tako izrazila podporo.
Rešitev Sindikata športnikov Slovenije - Smisel statusa poklicnega športnika
Odgovori strank (klikni na ime stranke za prenos datoteke):
LDS
SDS
NSi
SLS
ZLSD
SJN
POROČILO STA: Športniki v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije
Ljubljana - Sindikat športnikov Slovenije (SšS) je na seji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) postal 21. sindikat v okviru ZSSS, zato mu bodo nudili vso logistično pomoč, čeprav SšS ostaja povsem samostojna in neodvisna organizacija.
SšS bo sprva deloval v prostorih ZSSS.
Bistvena tema novinarske konference, na kateri so sodelovali tudi rokometaša Beno Lapajne in Gregor Cvijič, hokejist Matjaž Mahkovec in odbojkar Gregor Lah, je bil šport v programih slovenskih političnih strank za prihodnje obdobje. "Z namenom, da bi bili deležni takojšnje pozornosti, smo opravili številne pogovore z vodilnimi političnimi strankami v občutljivem predvolilnem obdobju in lahko rečem, da smo bili pri tem zelo uspešni," je povedal začasni predsednik SšS Dejan Stefanovič, in dodal, da so dobili odgovore od šestih strank, v katerih v večini priznavajo, da jim ni povsem jasno, kaj bo nova davčna zakonodaja s 1. januarjem 2005 pomenila za profesionalni šport v Sloveniji.
"V strankah se sicer zavedajo, da se je v preteklosti v športu plačevalo "pod mizo" oziroma na črno, jasno jim je tudi, da športna društva ne zagotavljajo plačilne sposobnosti. Mi smo pripravili strokovni predlog rešitve teh odnosov. Predlagamo da se, glede na razmere, ki še veljajo v Sloveniji, in glede na to, da bi spremembe davčne zakonodaje pomenile le še večji kaos, v prehodnem obdobju treh, štirih let, dokler se tržni principi ne vzpostavijo, obdrži ta sistem priznanja 40 odstotkov normiranih stroškov s korekcijo, da se za športnike, ki jim v klubu ne bi plačali izstavljenih računov, zagotovi neka možnost, da bi preko posebnega sklada, ki bi ga ustanovili (ta bi se v začetku financiral iz državnega proračuna), na mesto dotičnega kluba vstopila država kot garant, in plačala športniku prispevke," meni Stefanovič in poudarja: "To ne pomeni, da bi država financirala športnike, ampak pomeni, da bo športnik ta denar tudi vrnil. Da so vsaj socialni prispevki kriti s strani države. Če klub morda teh računov ne bi pokril, bi država vstopila na mesto upnika in od športnega društva terjala prispevke za socialno zdravstveno zavarovanje."
Igrati le za hobi?
V pogovorih s poslanskimi skupinami so pri SšS dobili odgovore, da država ne more terjati od društev, če ta nimajo svojega premoženja. "Zakaj se pa potem od športnikov to zahteva, če država ve, da so društva plačilno nesposobna. Sprašujemo se, če šport sploh lahko vzdrži tukaj v Sloveniji? Pri SšS potem predlagamo, da igramo le za hobi. Vendar se mora država zavedati, da nas je pustila na cedilu. Če se tega zaveda, naj sprejme novelo zakona o društvih, kar je druga postavka naših zahtev, kjer bo na primer nalagala neposredno odgovornost za malomarnost nosilnim osebam teh društev. V večini primerov se društva namreč izkoriščajo za dosego političnih ciljev," je prepričan Stefanovič.
Tretja zadeva, za katero se zavzemajo, pa je novela zakona o športu, saj je trenutni zakon za športnike nesprejemljiv. Po besedah SšS ne morejo pristati na to, da je to civilno-pravna sfera, ki naj bi bila prepuščena svobodnemu urejanju pogodbenih razmerij, ker je vedno šibka stranka športnik proti močnejši stranki - klubu oziroma zvezi - , ki svoj položaj izkorišča. "Ni enakovrednosti moči med strankama, zato predlagamo, da se v zakon o športu vnese posebna določila, ki bodo varovala in urejala športna razmerja," meni Stefanovič.
"Sam bi rad opozoril le na lep dosežek samostojnih kulturnih delavcev, ki so edini dosegli, da ostane olajšava 40 odstotkov normiranih stroškov, poleg tega pa Ministrstvo za kulturo plačuje približno 2.000 kulturnim delavcem tudi prispevke za socialno in pokojninsko zavarovanje. Mi bomo preko SšS ta primer skušali aplicirati tudi na našo problematiko," meni rokometaš Beno Lapajne, srebrn z zadnjega evropskega prvenstva, in dodaja: "Opozoril bi rad tudi na diskriminacijo določenih individualnih in kolektivnih športov glede kategorizacije. Država se je pred približno sedmimi leti zavezala, da bo športnikov z mednarodnim ali svetovnim razredom zagotovila 200 mest na ministrstvih za obrambo, finance in notranje zadeve in tega ni storila. Zaenkrat je na ministrstvih zaposlenih 76 športnikov z mednarodnim statusom in vsi so iz individualnih športnih panog. Tu so kolektivni športi v diskriminiranem položaju. Zato je potrebno te pravilnike posameznih ministrstev o prioritetnih razredih za športnike prilagoditi."