Pravni / statusni in davčni položaj športnikov

arhiv >>

Pravni / statusni in davčni položaj športnikov

Že več let zaman opozarjamo na problematiko statusa poklicnega športnika, ki nikakor ne more veljati za športnike v kolektivnih športih, ki so seveda v odvisnem razmerju do svojih klubov.

Pravni / statusni in davčni položaj športnikov

STATUS ŠPORTNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI

Športnik, ki je zavezanec za DDV in sam plačuje primerno visoke prispevke ter akontacijo za dohodnino, predstavlja za nogometne klube enak strošek, kot pa če bi imel klub z nogometašem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Nogometaš bi bil tako kot vsi ostali delavci razbremenjen računovodskih opravil, ter bi se tudi tako lažje osredotočal na tekme in treninge. Preko davčno ugodnih vlaganj v poklicne sklade, bi bilo nogometašu tudi lahko omogočeno, da po zgledu ostalih držav EU poskrbi za svojo socialno varnost po koncu svoje športne kariere!

Pri prehodu na delovna razmerja, kar se bo zgodilo najkasneje v prihodnjem letu, bo nujno potrebno skleniti kolektivno pogodbo v nogometu. Minimalne zahteve za enotno pogodbo, ki jih je sprejela UEFA, določajo namreč, da mora enotna pogodba v nogome- tu temeljiti na delovnem pravu. Po navodilih UEFA mora biti enotna pogodba sprejeta v tekmovalni sezoni 2007-2008. Le s sprejetjem kolektivne pogodbe Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42-2006/2002) v svojem 52. členu dopušča sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas za obdobje, ki je daljše od dveh let.

- Strokovni članek avtorja Jerneja Podlipnika iz revije Davčno finančna praksa (št. 12, letnik VI, december 2005) (1.del)

- Strokovni članek avtorja Jerneja Podlipnika iz revije Davčno finančna praksa (št. 12, letnik VI, december 2005) (2. del)

- Strokovni članek (Status športnika v moštvenem športu - primerjalnopravno in v slovenski zakonodaji)


CREATOR: gd-jpeg v1.0 (using IJG JPEG v62), quality = 90

 

OBDAVČEVANJE ŠPORTNIKOV

Športniki - rezidenti Republike Slovenije, ki opravljajo svojo dejavnost individualno oziroma imajo status samostojnega športnika, nastopajo samostojno v svojem imenu in za svoj račun. To pomeni, da se dohodek, prejet iz udejstvovanja na športnih dogodkih in druge oblike dohodov (donacije, nagrade, ipd.) obravnava v skladu z določbami 46. člena zakona o dohodnini (ZDoh-2) kot dohodek iz opravljanja dejavnosti, pri čemer je davčna osnova prejet dohodek v celoti.

Obdavčeni so vsi dohodki športnika, izjema je le dohodek iz naslova denarne nagrade za osvojeno medaljo na olimpijskih igrah ter svetovnih, evropskih in drugih mednarodnih prvenstvih, ki se izplača iz proračuna v skladu s pravilnikom, ki ureja merila za izvajanje letnega programa športa na državni ravni.

Davčni odtegljaj

Glede na določbe drugega odstavka 68. člena ZDoh-2, se od plačil, ki jih zavezanec dosega v okviru opravljanja dejavnosti kot nastopajočega izvajalca ali športnika, obračuna davčni odtegljaj od osnove in po stopnji, določeni s 70. členom zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), ki znaša 15 odstotkov.

Zmanjšanje davčne osnove

V skladu z novim 113. členom ZDoh-2 se športniku, ki samostojno opravlja poklic športnika in je vpisan v razvid poklicnih športnikov, nima sklenjenega delovnega razmerja in ne opravlja druge dejavnosti, prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v višini 15 odstotkov. Pogoj je, da njegovi prihodki iz dejavnosti v davčnem letu ne presegajo 25 tisoč evrov. S tem določilom je status športnika izenačen s statusom registriranega samostojnega kulturnega delavca ali novinarja.

Akontacija dohodnine

V skladu s 128. členom ZDoh-2 plačuje športnik med letom tudi akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Ta se za davčno leto izračuna od davčne osnove, ki je določena v III.3. poglavju ZDoh-2, in sicer vključno z zmanjšanjem in povečanjem davčne osnove in davčnimi olajšavami od 111. do 113. člena ZDoh-2, za katere davčni zavezanec oceni, da bo v davčnem letu izpolnil pogoje za olajšavo. Tako se akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti za davčno leto določi v višini akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti po zadnjem obračunu akontacije dohodnine in znaša praviloma 25 odstotkov od dohodka iz dejavnosti. Akontacija dohodnine se lahko izračuna in plača tudi po znižani davčni stopnji, vendar ne nižji od 10 odstotkov, če zavezanec plačuje obvezne prispevke za socialno varnost iz naslova opravljanja dejvnosti. Za znižano stopnjo akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti se odloči zavezanec sam, o čemer mora obvestiti davčni organ in izplačevalca dohodka, če oceni, da bo akontacija dohodnine previsoka glede na pričakovano dohodnino na letni ravni.
 

- dokument Davčne uprave R Slovenije (Obdavčitev poklicnega športnika po določbah nacionalne davčne zakonodaje in z vidika mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja) 

 

 

 

 

 

Vse galerije

Foto galerije

Sponzorji