Raziskava: ”Družbeni status slovenskih nogometašev po zaključeni športni karieri”
-
26.9.2023
Sindikat SPINS zahteva najmanj 72 urni počitek med tekmami
Sindikat SPINS od Nogometne zveze Slovenije zahteva, da se v izogib resnejšim zdravstenim posledicam nogometašev, v prihodnje v tekmovalnem koledarju predvidi vsaj 72 urni počitek med zaporednima tekmama.
-
20.9.2023
Josip Iličić do nadaljnjega ločen od prve ekipe NK Maribor
Sindikat SPINS se odziva na včerajšnjo odločitev vodstva NK Maribor, da bo Josip Iličić do nadaljnjega vadil po samostojnem, klubskem programu in ga ne bo med kandidati za nastop na naslednjih tekmah.
-
4.9.2023
Na Prevaljah odigrana humanitarna »Tekma legend«
Ob 90. obletnici nogometnega kluba Korotan, se je v humanitarni tekmi legend na Prevaljah zgodil pravi nogometni spektakel.
-
21.7.2023
Podpora članicam ženske A nogometne reprezentance
Sindikat SPINS izreka popolno podporo članicam ženske A nogometne reprezentance pri doseganju zastavljenih ciljev.
-
20.7.2023
Minister Luka mesec sprejel predstavnika SPINS in SŠS
Predstavnika SŠS in SPINS sta opravila prvi upadni sestanek z ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na MDDSZ, gospodom Luko Mescem.
-
18.5.2023
XIV. SKUPŠČINA SPINS
14. redna skupščina sindikata SPINS je bila izvedena dne 15. 5. 2023 v Ljubljani, natančneje v hotelu Grand Plaza.
Raziskava: ”Družbeni status slovenskih nogometašev po zaključeni športni karieri”
Uvod v raziskavo
Številni perspektivni športniki ravno v času, ko bi lahko dosegali najbolj odmevne rezultate, končajo športno kariero, saj ne morejo uskladiti študijskih ali službenih obveznosti z zahtevami športa. Vrhunska športna kariera je v današnjem času do potankosti voden proces, v katerem deluje vrsta strokovnjakov, ki stremijo zgolj za vrhunskimi dosežki.
Pošportno življenje - s tem je mišljena predvsem poklicna kariera in izobraževanje športnikov med kariero - zagotovo ni le stvar športnikov, ampak tudi vseh, ki delujejo v tem procesu. Zato je naloga vseh posredno in neposredno sodelujočih pri tem »problemu«, da v prihodnosti najdejo ustrezne rešitve.
Športna tekmovanja ponavadi zahtevajo izjemno velik osebni vložek ne glede na to, ali je športnik pri vrhu ali le ''povprečen''. Naporni treningi športnikom dopuščajo le malo časa za pripravo na življenje po koncu športne poti, mnogi med njimi s tekmovanji končajo šele v svojih poznih tridesetih letih, večina brez ustrezne izobrazbe, in do tega trenutka sploh niso razmišljali o svoji prihodnosti. Uspešni športnik je zagotovo skozi svojo športno pot dobil zveneče ime, kar je prednost pred (ne)športnikom v tem, da ga okolica že pozna. Republika Slovenija v zaposlovanju športnikov ne zaostaja veliko v primerjavi s tujino, vendar je razlika v njihovi poslovni naravnanosti, saj še niso naučena, kako izkoristiti prednosti vrhunskega športnika bodisi v promocijske namene skozi produkte in storitve ali kako športnikove sposobnosti prenesti v poslovno življenje.
Merilo za uspešnega športnika so njegovi rezultati, vendar lahko športnik sam sebe dojema kot uspešen, če doseže cilje, ki si jih sam postavi, ali če športnika v mlajših letih šport odvrača od stranpoti, ter vztrajanje na športni poti, pojasni Tone Vogrinec ter dodaja, da si športnik mora zastaviti realne cilje, ki jim lahko sledi, ter da izpolnjuje tudi izven-športne cilje.
Večina uspešnih športnikov ima lastnosti, kot so: vztrajnost, delovne navade, izkušnje, odprte oči, komunikacija. Eni tega nimajo, je pa možno ogromno stvari iz športa prenesti v poslovno življenje. Tisti, ki hoče v nekem športu uspeti, se mora temu 100 odstotno posvetiti. Je pa mladim jasno, da če hočeš uspeti, moraš v svet. Najpomembnejše je znanje jezikov.