Resno je ogrožen celotni sistem pravil NZS, na katerem temeljijo medsebojna razmerja med klubi in igralci v slovenskem nogometu. ND Gorica je namreč svojemu nogometašu Tinetu Kravanji v mesecu avgustu 2011 predlagalo sporazum o prenehanju igranja nogometa, ki ga igralec ni želel podpisati. Zato je igralec prejel pisno obvestilo kluba o odstopu od pogodbe, kjer je bilo obrazloženo, da naj igralec ne bi zadovoljeval (strokovnih) kriterijev za igranje nogometa, ki jih zahteva klub. Tako kot navedenemu igralcu je ND Gorica skušala prekiniti pogodbo še štirim članom svojega moštva, od katerih so trije sporazumno prekinili pogodbo, enemu pa je bila pogodba na podoben način prekinjena v njegovo škodo.
Igralec je zaščito poiskal pred pristojno komisijo pri Združenju 1.SNL, ki je izdalo odločbo v korist igralca ter v skladu z veljavnimi pravili NZS inob upoštevanju lex sportiva presodila, da se pogodbeno določilo, ki klubu dopušča takšne vrste samovoljo, šteje za nezapisano in nično.
Klub se je na odločitev pritožil, Komisije za pritožbe Združenja 1.SNL, ki jo v celoti sestavljajo predstavniki klubov, pa je presenetljivo in nerazumljivo spremenila odločitev prvostopenjske komisije v korist kluba.
Navedena odločitev je bila sprejeta v popolnem nasprotju s pravilniki NZS, prakso vseh držav EU v nogometu, prava EU in posebnosti športnega prava, celo ob neupoštevanju dokazov, ki so bili priloženi zahtevi na prvi stopnji (odločb FIFA), dolgoletne jurisprudence FIFA DRC in CAS, ob neupoštevanju načela pogodbene stabilnosti pravilnika FIFA in PRSI NZS ter osnovnega načela civilnega prava - načela enakopravnosti pogodbenih strank. Upoštevano ni bilo niti dejstvo, da gre za odnos, močnejša stranka - klub ter šibkejša stranka - nogometaš ter ter celo zdravi "kmečki" pameti - odločitev dejansko pomeni, da lahko vsak klub v Sloveniji v prihodnje vsakemu nogometašu kadarkoli samovoljno prekine pogodbo.
S tem bi se recimo pogojno lahko strinjali le, če bi enako veljalo tudi za nogometaše - da lahko tudi nogometaši kadarkoli brez odškodnine prekinejo pogodbo, če niso zadovoljni z odnosom trenerja oziroma klubske uprave. Seveda na slednje slovenski klubi, ki živijo od odškodnin, ne bodo nikoli pristali.
Poleg tega je komisija na drugi stopnji sploh prvič spremenila odločitev (delno) neodvisne komisije prve stopnje ZNPL, ki je sestavljena iz tudi predstavnikov, ki jih je predlagal sindikat SPINS. S tem je neposredno posegla v dogovor o neodvisnem razsojanju sporov, ki ga zahteva FIFA in UEFA, kršila tudi memorandum med FIFPro ter FIFA in UEFA, ter zanemarila dogovor, ki je bil med SPINS in ZNPL dosežen po protestu leta 2004.
V tem trenutku je močno ogrožen "socialni mir", ki velja med SPINS in ZNPL, ter je najmanj postavljena pod vprašaj strokovnost ter pravna podkovanost same komisije, mogoče celo nadaljevanje prvenstva.
Ravnanje in odločitev komisije krši tudi sporazum o sodelovanju med SPINS in ZNPL, ki je bil predstavljen na skupni novinarski konferenci 22.12.2008. Le ta predvideva spoštovanje minimalnih zahtev FIFA za enotno pogodbo, ki med drugim določa tudi neodvisno razsojanje sporov.
Iz navedenih razlogov bo sindikat SPINS predsedstvu Združenja predlagal ukinitev drugostopenjske komisije, sicer pa je res, da v Sloveniji že več let čakamo na novo enostopenjsko neodvisno arbitražo NZS, ki je od leta 2009 zapisana v statutu NZS. Žal neaktivnost NZS že vidno posega v pravice nogometašev.
Izvršnemu odboru NZS bomo hkrati predlagali, da sporno odločitev spremeni oziroma potrdi odločbo prve stopnje. Ravnanje organa ZNPL bo konec februarja obravnaval upravni odbor SPINS, ki bo sprejel vse potrebne ukrepe za zaščito osnovnih pravic nogometašev, ki jih vsebujejo pravilniki NZS. V le te so bile namreč v celoti sprejete (celo dobesedno prevedene) vse določbe pravilnika FIFA, ki se nanašajo na pogodbeno stabilnost.
Po našem mnenju je ravnanje predsednika ND Gorica (na manjši sliki) tudi razlog za njegov nepreklicen odstop. Sindikat SPINS je klubu zaradi zadnjih dogodkov na "Lestvici druge vrste" seveda dodelil rdeči karton.
Sporne odločitve, ki temeljijo na uporabi civilnega prava za razmerja, ki imajo naravo delovnega razmerja, nas še bolj utrjujejo v prepričanju, da je v slovenski kolektivni šport potrebno takoj uvesti delovna razmerja z vsemi varovalkami, ki jih le to za delavca prinaša.
